Kako delujejo krediti?

Krediti so osnova vsakega tržnega gospodarstva, brez živahne kreditne dejavnosti ni razvoja in rasti in tudi blaginja upada, saj so pod udarom delovna mesta. V ozadju kreditne dejavnosti deluje precej preprosta logika: tisti s presežnimi denarnimi sredstvi posodijo denar tistim, ki ga nimajo, s tem pa pričakujejo, da jim bo vrnjena glavnica in obresti, ki predstavljajo plačilo dolga. Krediti temeljijo na nekaj osnovnih dejstvih, naj omenimo tukaj le dve najpomembnejši.

Najprej prvo dejstvo: čas je denar. Krediti naj bi posojilodajalcem prinašali zaslužek zato, ker se za določen čas odpovejo denarju. V času, ko je posojen, ga ne morejo porabljati ali plemeniti na kakšen drug način. Za ta čas torej zahtevajo obresti, ki pa bodo čedalje višje, če se bo rok vlačila oddaljeval.

čas je denar

Drugo dejstvo je: tveganje zahteva kompenzacijo. Če gredo krediti v roke zelo tveganim upnikom, bodo kreditodajalci zahtevali višji donos za izdano posojilo. Zakaj je temu tako? Bolj kot je upnik tvegan, večja je verjetnost, da ne bo sposoben odplačati svojega dolga. Ta verjetnost zmanjšuje pripravljenost kreditodajalca, da bi takšnemu upniku posodil denar. Tisto, kar poveča pripravljenost za posojanje denarja tudi takšnim upnikom, so povečane obresti. Vsak, ki bi se rad financiral s krediti, mora pomisliti na ta dva ključna dejavnika. Posojilo bo dobil pod bistveno boljšimi pogoji, če bo lahko glavnico vrnil v čim krajšem času in če bo njegova ocena kreditne sposobnosti visoka.

Zato je financiranje s krediti smiselno izvajati takrat, kadar poskrbimo, da sta ta dva dejavnika takšna, da delujeta v našo korist in ne v korist posojilodajalca.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !