Krediti: vrste in ročnost

Krediti se delijo na več vrst glede na različne kriterije. Najpogostejša delitev glede na namen kreditiranja deli kredite na stanovanjske in potrošniške kredite. Prvi so namenjeni financiranju nakupa nepremičnin, drugi pa so namenjeni financiranju tekoče potrošnje.

stanovanjski kredit

Poleg namena kreditojemalca je pri kreditih zelo pomembna njihova ročnost, in sicer jih v tem oziru delimo na kratkoročne in dolgoročne kredite. Delitev glede na namen kreditiranja v veliki meri sovpade z ročnostjo kredita. Stanovanjski krediti so namreč v osnovi dolgoročni, saj se za njihovo celotno poplačilo določi rok, ki običajno sega od najmanj 5 let naprej pa tja do 15 ali 20 let. Potrošniške kredite, ki so skoraj po definiciji kratkoročni, pa običajno kreditojemalec odplača v nekaj mesecih. Pogosto gre pri potrošniških kreditih za kredite, ki so namenjeni financiranju počitnic, nakupu večjih pol-trajnih dobrin, financiranju šolnin ali podobnega. Nekje vmes se nahajajo krediti za financiranje naprimer nakupa avtomobila, ki se običajno odplačajo v letu ali dveh.

krediti

Ročnost, torej čas, v katerem kreditojemalec odplača celoten kredit, odločilno vpliva na obrestno mero, torej ceno kredita. Prav tako pa lahko na obrestno mero vpliva namen kreditiranja, saj imajo banke običajno že oblikovane pakete ponudb za posamezne vrste kredita. Dolgoročni krediti so načeloma dražji od kratkoročnih, saj imajo daljšo ročnost in tudi zaprošen znesek kredita je običajno mnogo višji. Oboje, tako višina kredita kot ročnost (čas v katerem bo v celoti odplačan), tako vplivata na višino obresti in druge pogoje financiranja, ki jih ponuja banka. Različni krediti imajo tako lahko zelo različne ponudbe.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !