Rekreacija, kakovosten nadzor

8.04.2017 11:03
Objavljeno v zabava, šport | Brez komentarjev

Rekreacija zahteva kakovosten nadzor.

Uspešnost nastopa ali treninga aktivni rekreativec meri na razne načine. Danes je merilec srčnega utripa dobrodošel del športne opreme, postali pa so tudi dostopni. Srce in srčni utrip sta pomembna za dobre rezultate ter napredovanje. Vsaka dobra rekreacija lahko srce okrepi ter ga naredi močnejšega. Ta izraz mnogi jemljejo površno, dejansko pa gre prav za to. Stene srca namreč povečana rekreacija lahko okrepi, izboljša pa se tudi učinkovitost oskrbe telesa in organov s krvjo predhodno obogateno s kisikom. Pomembno pri tem izboljšanju zavedati se posebnosti, ki jih ima srce v odnosu do drugih organov. Ena od posebnosti je, da srce lahko razmeroma hitro postane močnejše v primerjavi z nekaterimi drugimi organi oziroma deli človeškega telesa. Zato nam sposobno in močno srce lahko postane ovira, rekreacija preobremeni druge dele telesa. Ker nam po določenem obdobju merilec srčnega utripa kaže na sposobno in močno srce bomo želeli, da rekreacija napreduje. S tem pa bomo hkrati želeli večje obremenitve organizma. Ko bomo želeli ponastavljeno povedano napredovati, se moramo zavedati šibkosti. Napredovanje velikokrat storimo podzavestno, rekreacija se poveča v obsegu vadbe, intenzivnosti ter raznih drugi dejavnikov. Vendar s tem lahko povzročamo poškodbe, ker se ostali deli telesa še niso tako izboljšali kot srce. S tega vidika moramo merilec srčnega utripa in rezultate na njem razumeti tudi v odnosu do drugih delih telesa. Izkušeni to vedo, začetniki se morajo tega navaditi. Pridobljen merilec srčnega utripa je dober pripomoček, ko ga znamo uporabljati. Ker nam meri srce , se je potrebno zavedati njegove funkcije v odnosu do drugih delov telesa. Zato je priporočljivo, da nam merilec srčnega utripa razloži v osnovnih pojmih izkušena oseba. Najbolj kakovostna razlaga je s strokovnim pristopom, ki zahteva tudi meritve uporabnika.

S tem rekreacija pridobi osnovo, na kateri je mogoče graditi zdrav napredek, pomembne so predvsem mejne in optimalne vrednosti.

http://www.d3nnnis.com/t/rekreacija

prosti čas in rekreacija

  • Share/Bookmark

Kolo, potreba in užitek

12.04.2016 16:34
Objavljeno v šport | Brez komentarjev

Kolo je zdravju koristna aktivnost.

kolesarji

Uporabljati kolo je danes lahko potreba ali užitek. Lahko pa je tako potreba kot užitek. Odvisno seveda od namena uporabe. V primeru, da se moramo z njim voziti dnevno v službo je lahko nujno zlo, ker drugi načini prevoza niso dovolj učinkoviti, se bojimo slabega vremena, možnih poškodb in podobno. Lahko pa ob prevozu na delo tudi uživamo na svežem zraku, okolici, ki se iz metra v meter spreminja in podobno. Lastnosti uporabe so v veliki meri odvisne od pogojev kolesarjenja in samega kolesarja. Na pogoje kolesarjenja v veliki meri vpliva vreme ter vozne razmere. Najbolj primerno vreme za kolesarjenje ima ustrezne temperature, ni močnega vetra in padavin. Pri krajših razdaljah imamo na te vremenske razmere vpliv oziroma lahko kolo pustimo doma. S tem se vremenskim razmeram, predvsem negativnim, lahko izognemo. V primeru daljših razdalj te možnosti nimamo, ponujajo pa se nam druge rešitve. Vreme je možno napovedati, vremenskim razmeram se je na poti moč tudi izogniti, bodisi, da uporabimo različne oblike zavetja ali uporabimo ustrezno opremo. Dilema pri tem vedno ostaja, saj kolo zahteva od človeka fizično moč, posledično se preznoji. Kar pomeni, da lahko z postankom stakne prehlad oziroma razne mogoče negativne vplive kot posledico podhladitve razgretega telesa. Mnogi v primeru dežja ali kakšne podobne neugodne vremenske situacije kolo poganjajo naprej, dokler ne pridejo do doma oziroma na cilj, ki jim omogoča, da se ustrezno oskrbijo. Vozna podlaga v veliki meri vpliva na uživanje ter premagovanje zadane poti. Nanjo ima v večini primerov kolesar vpliv, saj jo večinoma namensko izbere. Izjeme so poti, ki so nenačrtovane, kolo pa je pri tem izrednega pomena. Nenačrtovane poti se velikokrat izbere glede na lastnosti. Največkrat zadostujejo vsaj osnovne lastnosti oziroma so vsaj dovolj varne.

Kolo je lahko športni rekvizit, ki izboljšuje fizično in psihično kondicijo uporabnika.

  • Share/Bookmark

Tek, evolucija človeka

6.04.2016 16:27
Objavljeno v šport | Brez komentarjev

Tek je evolucija človeka skozi čas .

Človek se je od najstarejših časov do danes razvijal, to lastnost bodo ohranjali tudi prihodnji rodovi. Spremembe se niso dogajale zgolj skozi dolga stoletja zgodovine, ampak se dodajajo tudi danes. Pogledati si velja zgolj tek pred nekaj desetletji in ga primerjati z današnjim. Hitro bomo opazili številne razlike, ki so se zgodile na področju opreme, tehnike in številnih drugih področjih. V davnih obdobjih je bil tek predvsem izhod človeka v sili, s katerim si je obvaroval svoj obstoj, postopoma pa se je do današnjih dni razvil v športno aktivnost. Danes je postal eden od načinov izboljšanja fizičnih in psihičnih sposobnosti. V aktivnosti kot je tek je človek primoran zaradi vedno manjše fizične aktivnosti. Ker ima človek na voljo številne alternative fizičnim aktivnostim, se jih poslužuje in jih uporablja. Kako očitna je ta sprememba lahko ugotovimo na primeru svojih staršev. Naši starši ali stari starši so veliko več hodili, ker javnega prevoza ter osebnih prevoznih sredstev ni bilo. Na voljo so imeli bodisi pešačenje ali kolesarjenje. Pešačenje je bilo pogostejše, kolesarjenje je bilo še pred pol stoletja pravi luksuz. Danes si težko predstavljamo, da so zaposleni za kolo plačali nekaj osebnih dohodkov, vzeti kredit ali pa si na kakšen drug način olajšati nakup kolesa. Zato so imeli številne prednosti. Fizično gibanje takrat ni bilo nobena posebnost, nekaj ur hoje dnevno ali ustrezno kolesarjenje za premagovanje poti ni bilo nobena redkost. Postopoma so z večanjem postala bolj dostopna motorna kolesa, javni prevoz je širil svojo mrežo tudi na podeželje, za šolarje iz oddaljenih krajev so se organizirali avtobusni prevozi, enako je veljalo za zaposlene v večjih tovarnah oziroma podjetjih, sledili so avtomobil. Danes je praktično lažje kupiti avto, kot nekoč novo kolo, temu primerno imamo na cestah več prevoznih sredstev, prevladujejo motorizirana oziroma tista, pri katerih ni potrebno uporabljati fizične moči. S tem pa je človek v primerjavi s predhodnikom kar se tiče fizične kondicije na slabšem. O tem se lahko prepričamo sami iz lastnih izkušenj ali pa iz statističnih podatkov. Najboljše pa so izpovedi naši staršev, starih staršev ali celo starejših generacij. Njihov dnevni obseg hoje, kolesarjenja ali drugih fizičnih aktivnosti je primerljiv z današnjimi rekreativci. Ker se je človek navadil na udobje, se je hkrati polenil, s tem pa poslabšal delovanje mišic, srce, pljuča in številni drugi organi so v slabši kondiciji. Vedno več ljudi se sooča s prekomerno telesno težo, pogoste so težave s srcem in ožiljem ter številne druge težave. Poseben problem je v tem, da se težav ne zavedamo, vse dokler ni prepozno. Največkrat smo aktivni v času šolanja, s prekinitvijo izobraževanja se zaključi tudi obdobje redne telesne vadbe.

tek kot kvalitetna rekreacija

Včasih pa tudi prej, saj je obvezna telesna vadba predpisana zgolj do določene stopnje izobrazbe. Poleg tega z izobraževanjem, ustvarjanjem družine in drugimi obveznostmi časa za tek in druge aktivnosti preprosto zmanjka. Največkrat se prej soočimo s prvimi težavami, ki so posledica zmanjšane fizične aktivnosti, kot se samostojno odločimo zanje. O tem so najbolj zgovorni redni in obvezni zdravniški pregledi, ki beležijo naše zdravstveno stanje. Dokler imamo veliko obveznosti v poklicu ali prostem času se težave načeloma ne pojavljajo, saj je gibanja lahko precej. Vendar temu ni vedno tako. Mnogim se že kmalu začenjajo pojavljati posledice, kot so prevelika telesna teža, slabše lastnosti vitalnih organov in podobno. Največkrat zdravnik pri rednem in obveznem pregledu priporoča tek ali druge alternativne aktivnost, ljudje pa se odzovejo zelo različno. Mnogi skomignejo z rameni, preslišijo napotke in nadaljujejo s svojim načinom življenja oziroma skromnimi fizičnimi aktivnostmi. Obstajajo pa tudi svetle izjeme, ki začnejo tek in druge alternative jemati resno ter se kmalu znajdejo med rekreativci. Delni krivec zato, da se ljudje ne odzovejo na rekreacijo bolj množično je tudi v načinu izvajanja rednih in obveznih zdravniških pregledih. Sam nasvet in izvidi so premalo učinkoviti. Izvidi bi bili bolj učinkoviti, če bi ljudje na svoje oči videli kaj počnejo s svojim telesom. Prehrana je eden večjih problemov poleg seveda fizične aktivnosti, ki bi jo lahko bistveno bolje izkoristila. Če bi ustrezen, nazoren in nedvoumen izvid človeku pokazal koliko nekoristnih in škodljivih snovi vnese v svoje telo z povsem običajnim dnevnim obrokom bi mogoče ravnal drugače. Toliko bolj, če bi mu zdravnik na ustrezen način demonstriral posledice takega ravnanja ter mu preko statistike pojasni, da takšno ravnanje vodi do odvisnosti od zdravil. Potem bi se verjetno človek prej odločil za tek, kot pa se čez nekaj let sprijazni z življenjem ob zdravilih. Fizična aktivnost bi morala biti pri tem prikazu prisotna predvsem kot prikaz razlike med izvidom pred začetkom aktivnosti in potem, ko bi bil izvajanje izvedeno. Izvidi bi bili očitni, iz njega bi bilo moč razbrati, da je tek zelo koristen. Kdor se vsaj malo ukvarja z rekreacijo težav z razumevanjem nimajo. Vedo, da se po rekreaciji počutijo bolje in jo s tem namenom tudi nadaljujejo. Toliko bolje bi bilo, če bi tek in druge spremembe na bolje spremljala spremenjena prehrana oziroma način prehranjevanja. Vsako aktivnost, ki jo začnemo s povečano telesno težo, izvajamo težje, napredek je počasnejši, obremenitve lahko vodijo do negativnih posledic, poškodb in podobnega. Zato bi bilo morda bolje, da človek prej shujša, telesno težo zniža na območje idealne telesne teže in nato začne tek oziroma ustrezno drugo telesno aktivnosti. Shujšati danes ne bi smel biti problem, informacij je več kot dovolj, če znamo uporabljati svojo lastno pamet, imajo voljo in samokontrolo, so spremembe lahko hitre. Govorimo o izgubi telesne teže za pet do deset kilogramov v razmeroma kratkem obdobju. Vse kar moramo storiti je zgolj prehrano prilagoditi potrebam. Mnogim bi spremembe prinesel že red v prehrani, predvsem pa uživanje velikokrat manjkajočega zajtrka ter razporeditev obrokov skladno z potrebami. Zelo koristno je predvsem pravočasno organizem, predvsem prebavni sistem pripraviti na počitek. To predvsem pomeni, da ne večerjamo prepozno. Napačno je razmišljanje, da večerja povrne izgubljeno energijo. Deloma drži, vendar se energija pridobljena s hrano poleg tega usmeri v kopičenje maščob, ker sledi počitek namesto aktivnosti. Z ustrezno drugačno razporeditvijo bomo lahko dosegli znižanje telesne teže.

Tek je aktivnosti, ki nudi dobre učinke z malo porabljenega časa.

  • Share/Bookmark